Gor
Univerza v Mariboru

3. Detektivska dejavnost v Sloveniji

Detektivsko dejavnost v Sloveniji v prvi vrsti ureja Zakon o detektivski dejavnosti, ki je najpomembnejši in krovni dokument na tem področju. Prva verzija zakona je stopila v veljavo leta 1994, nov Zakon o detektivski dejavnosti (»Zakon o detektivski dejavnosti [ZDD-1]«, 2011), kot ga poznamo danes, pa je bil sprejet leta 2011. Področje detektivske dejavnosti ureja tudi Strategija na področju zasebnega varstva, sprejeta s strani Ministrstva za notranje zadeve (Dvojmoč, 2017). Za opravljanje poklica detektiva pa je ključnega pomena tudi Kodeks poklicne etike.

Najnovejša Resolucija o strategiji nacionalne varnosti je bila sprejeta leta 2010 in v njej ni posebej omenjeno detektivsko delo. V zvezi z zagotavljanjem javne varnosti in preprečevanjem kriminalitete pa se omenja le javnozasebno partnerstvo, brez nadaljnjih obrazložitev (»Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije [ReSNV-1]«, 2010).

3.1 Področja detektivske dejavnosti

Detektivi lahko opravljajo delo na področjih, ki jih določa Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), natančneje v 26. členu.

Kot najobsežnejše področje detektivske dejavnosti se šteje zbiranje informacij, ki zajema pridobivanje informacij o:

- osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod;
- anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj;
- dolžnikih in njihovem premoženju;
- predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni;
- dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
- spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule;
- uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov;
- kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;
- zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih (»ZDD-1«, 2011).

Detektivi lahko poleg zbiranja informacij tudi opravljajo vročanja pisemskih in drugih pošiljk naslovnikom. Področje detektivske dejavnosti omogoča svetovanje fizičnim in pravnim osebam na področju preprečevanja kaznivih ravnanj. Omogočeno je tudi načrtovanje in izvajanje zaščite poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij (»ZDD-1«, 2011).

3.2 Upravičenja detektivov

Upravičenja detektiva so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v 27. členu. Detektiv lahko pri opravljanju svojega dela zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobiva podatke iz evidenc, osebno zaznava in uporablja tehnična sredstva (»ZDD-1«, 2011).

V 28. členu ZDD-1 (2011) je opisano upravičenje zbiranja podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, ki pravi, da lahko detektiv pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno ter iz javno dostopnih virov.

Glede pridobivanja podatkov iz evidenc 29. člen ZDD-1 določa, da ima detektiv v okviru pisnega pooblastila stranke pravico pridobivati podatke iz:

- evidence registriranih vozil (registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu);
- registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva (podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča);
- evidence zavarovancev (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah);
- slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov (podatke o plovilih in lastnikih).

Detektiv sme vpogledati v sodne in upravne spise ali iz njih prepisati podatke, kadar ima po zakonu, ki ureja to področje, pravico tudi stranka, ki ga je pooblastila. Detektiv lahko pridobiva informacije tudi z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Pri izvajanju upravičenja iz prejšnjega odstavka detektiv ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor (»ZDD-1«, 2011).

Detektiv lahko pri svojem delu uporablja tudi tehnična sredstva, ki zajemajo naprave za slikovno snemanje v okviru naloge iz pooblastila, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. Ob upoštevanju prepovedi iz prvega odstavka 32. člena ZDD-1 lahko detektiv uporablja naprave za zvočno snemanje (diktafone) ali druge pripomočke za zavarovanje dokazov in sledi. Naprave za zvočno snemanje lahko uporablja le na podlagi jasno izkazane pisne ali zabeležene ustno izražene privolitve osebe, glede katere se bo naprava za zvočno snemanje uporabila (»ZDD-1«, 2011).

3.3 Pogoji za pridobitev in ohranjanje detektivske licence

Kandidati za detektive morajo izpolnjevati zakonsko določene pogoje. Za pridobitev detektivske licence mora posameznik imeti slovensko državljanstvo, državljanstvo Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. Potrebna je izobrazba, pridobljena po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje oziroma enakovredno izobrazbo v tujini, priznano z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja. Potrebno je imeti opravljen izpit za detektiva; vsak kandidat je tudi varnostno preverjen in mora biti brez varnostnih zadržkov. Pogoj je tudi, da v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge za detektivsko licenco kandidat ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovensko obveščevalno varnostni službi ali Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo (Gov.si, 2020).

Varnostno preverjanje je bistvenega pomena za pridobitev licence. Je poizvedba, ki jo opravi Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi lastnoročno podpisanega soglasja, ki je del vloge za pridobitev licence, da lahko pridobi podatke iz uradnih evidenc, skladno z določili zakona, ki ureja detektivsko dejavnost. S tem zbere podatke o morebitnih varnostnih zadržkih. To so ugotovitve, iz katerih izhaja, da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece in je v povezavi z opravljanjem detektivske dejavnosti ali da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe pri opravljanju detektivske dejavnosti. Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti je podan, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala detektivsko dejavnost. Ugotavlja se morebitna obsojenost za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, udeleženost v kazenskih postopkih in postopkih zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrški po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Pravni podlagi za varnostno preverjanje sta Pravilnik o izvajanju Zakona o detektivski dejavnosti in Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1) (SPOT, 2018).

Po Pravilniku o izvajanju Zakona o detektivski dejavnosti mora kandidat osvojiti potrebna strokovna znanja in spretnosti ter se hkrati pripravi na detektivski izpit, kar je pogoj za pridobitev detektivske licence. Program strokovnega usposabljanja izvaja izvajalec strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki mu je Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo podelilo javno pooblastilo. Program usposabljanja zajema različne programske sklope. Ti so pravna ureditev detektivske dejavnosti, opravljanje detektivske dejavnosti, kriminalistika, kazniva dejanja, prekrški in druga pravna ureditev, osnove pravosodnega sistema, javne uprave in upravnega postopka ter etika, človekove pravice in komunikacijske veščine (Pravilnik o izvajanju Zakona o detektivski dejavnosti, 2011).

Detektiv mora tako pri opravljanju svojega dela poznati veliko področij kot so: kriminalistična taktika, metodika in delno tehnika, obligacijsko in gospodarsko pravo, izvršilni in upravni postopek, družinsko in dedno pravo, varnostni in pravosodni sistem, kazensko pravo, ipd. Obenem pa mora biti vešč osnov psihologije, komunikologije, bontona - poznati mora vsa področja človekovega življenja. Strokovno usposabljanje traja 80 ur in je tako teoretično kot tudi praktično. Opravljanje prakse in pripravništva ni obligatorno po zakonu. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje je hkrati tudi pogoj za pristop k detektivskemu izpitu (Škrabar, 2013).

Izpit za detektiva je obvezen za pridobitev licence. Kandidat ga opravi pri Detektivski zbornici Republike Slovenije. Za pristop k izpitu se je potrebno prijaviti vsaj 15 dni pred razpisanim rokom, in sicer s spletno prijavnico. Izpit je sestavljen iz pisnega dela, ki traja 60 minut, ustni del pa ni omejen oziroma celoten izpit lahko traja največ 180 minut. Izpit je uspešno opravljen, če kandidat skupno zbere več kot 60 odstotkov točk iz vseh vsebinskih sklopov (SPOT, 2017). Program usposabljanja in izpopolnjevanja detektiva in ter način opravljanja detektivskega izpita predpiše Minister za notranje zadeve (»ZDD-1«, 2011).

Vloga za pridobitev licence se vloži pri Detektivski zbornici Republike Slovenije, ki je edini organ, ki lahko izda licenco in detektivsko izkaznico ter prosilca vpiše v evidenco detektivov. Vlogo je možno dobiti na spletni strani Detektivske zbornice Republike Slovenije. Če ima kandidat izpolnjene vse pogoje, ima opravljeno usposabljanje in izpit za detektiva pridobi licenco. Detektivska zbornica vsake štiri leta organizira obdobno usposabljanje, ki je obvezno za vse detektive. Članstvo v detektivski zbornici je prav tako obvezno za vse detektive (Detektivska zbornica Slovenije, n. d. a).

Licenca preneha veljati, če detektiv pisno izjavi, da ne želi več opravljati detektivske dejavnosti oziroma, če umre. V tem primeru pristojni organ detektiva izbriše iz evidence detektivov in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost po uradni dolžnosti, ko izve za njegovo smrt (»ZDD-1«, 2011).

3.4 Nadzor nad detektivsko dejavnostjo

Detektivska dejavnost v Sloveniji je regulirana gospodarska dejavnost zaradi varovanja javnega reda in varnosti, osebne varnosti in dostojanstva naročnikov, tretjih oseb in detektivov. Zakonodajnopravna ureditev je detektivsko dejavnost združila v tri kategorije. Prva je obveznost varovanja posameznikovih človekovih pravic in svoboščin, obveznost vzdrževanja državnega monopola nad uporabo ukrepov in definicija javne ali zasebne dejavnosti v detektivski dejavnosti. Druge so zahteve oziroma omejitve detektivov v javnem interesu, tretja pa izpostavlja določitev minimalnih etičnih in strokovnih standardov detektivske dejavnosti (obvezno usposabljanje in drugi pogoji za pridobitev licence) (Dvojmoč, 2017).

Detektivska zbornica Republike Slovenije je pristojni organ za detektivsko dejavnost. Ta sprejema kodeks poklicne etike, predlaga pristojnemu ministrstvu program strokovnega usposabljanja, poklicne standarde in kataloge strokovnih znanj in spretnosti ter način opravljanja detektivskega izpita. Ministrstvu predlaga tudi obrazec detektivske izkaznice. Organizira in izvaja obdobna usposabljanja detektivov. Prav tako kot pristojni organ podeljuje in odvzema licenco za opravljanje detektivske dejavnosti in detektivsko izkaznico ter opravlja naloge, povezane z opravljanjem detektivske dejavnosti tujih detektivov v Republiki Sloveniji ter vodi s tem zakonom predpisane evidence. Opravlja strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb. Pristojni organ opravlja naloge po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Te naloge izvaja kot pristojni organ na podlagi javnega pooblastila, ki ga izda Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve izvaja nadzor nad izvajanjem nalog detektivske zbornice (ZDD-1, 2011).

Detektivi delujejo pod nadzorom Inšpektorata, ki deluje pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve. Preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je dolžan voditi pristojni organ, preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti, preverja obstoj in veljavnost pooblastil o izvajanju storitev detektivske dejavnosti, v primeru sklenjene pogodbe preverja namen in veljavnost za izvajanje detektivske dejavnosti, opravlja nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb, preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv dolžan voditi in ugotavlja spoštovanje določb o izvajanju nalog, ki jih detektiv ne sme opravljati ter pri detektivu ugotavlja način varovanja podatkov, pridobljenih pri opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo. Inšpektor sme pri izvajanju inšpekcije sodelovati z državnimi organi in organizacijami ter nosilci javnih pooblastil. Torej, obvešča druge državne organe in organizacije o kršitvah, obvešča zbornico o kršitvah zakona in predpisov, izdanimi na njegovi podlagi, ki jih je storil detektiv pri opravljanju svojega dela ali v zvezi z njim, sodeluje z namenom izmenjave strokovne pomoči ali zaradi izvedbe skupnih oblik sodelovanja. Inšpektorji torej lahko zahtevajo pomoč policije in strokovnjakov (ZDD-1, 2011).

V Statutu Detektivske zbornice Republike Slovenije je v 7. členu zapisano, da ta ureja disciplinsko odgovornost detektivov, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju detektivskega poklica ter dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti vestnega opravljanja detektivskega poklica ter ureja postopek pred častnim razsodiščem. Kršitve dolžnosti so smatrane, če detektiv s svojim ravnanjem okrni ugled detektivske dejavnosti, če po izpolnitvi pogodbe ne izroči stranki vse v okviru pooblastila zbrane podatke oz. ne izda poročila in specifikacije stroškov, katere je obračunal v računu, če med začasno prepovedjo opravljanja detektivske dejavnosti, opravlja detektivsko dejavnost ali kako drugače izigrava ta ukrep, če opravlja detektivsko dejavnost v imenu in za račun gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika, ki nista registrirana ali ne izpolnjujeta drugih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, če z neresničnimi navedbami, kršitvami zakona ali kodeksa prevzame drugemu detektivu njegovo stranko ali kako drugače neupravičeno škodi delu drugega detektiva, če neposredno ali posredno reklamira detektivsko dejavnost ali išče in pridobiva stranke v nasprotju z zakonom in kodeksom poklicne etike detektivov, če redno ne plačuje članarine ali drugih prispevkov zbornici, če se ne udeleži obveznega obdobnega usposabljanja ter če pri opravljanju detektivske dejavnosti kako drugače krši zakon, kodeks poklicne etike detektivov Republike Slovenije, statut ali druge splošne akte zbornice ali sklepe njenih organov. Disciplinski ukrepi so opomin, denarna kazen in odvzem pravice do opravljanja detektivske dejavnosti od treh mesecev do enega leta in odvzem licence za opravljanje detektivske dejavnosti. Opomin velja za lažje kršitve, ki nimajo hujših posledic. Denarna kazen je do največ 1000 evrov, ta denar pa je namenjen izključno za strokovno usposabljanje detektivov in nakupu strokovne literature (Detektivska zbornica Slovenije, 2012).

3.5 Število detektivov

Detektivska zbornica RS je organ, ki vodi in vzdržuje evidence detektivov s slovenskim državljanstvom ter tujih detektivov, ki imajo pravico opravljati detektivsko dejavnost v Sloveniji, evidence o izdanih in odvzetih detektivskih licenc in detektivskih družb, ki opravljajo detektivsko dejavnost. Na spletni strani detektivske zbornice je objavljen seznam detektivov s trenutno veljavno licenco (Detektivska zbornica Republike Slovenije, n. d. a).

Detektivska zbornica RS je bila ustanovljena leta 1995, skupno število detektivov, ki jim je bila podeljena licenca od leta 1996 do 2010 je 141, v število pa so vključeni tudi tisti, ki jim je bila licenca odvzeta oziroma je prenehala veljati (Škrabar, Trivunovič in Požru, 2011).

Vseh detektivov v Sloveniji je trenutno 91, od tega je 61 moških in 30 žensk. Seznam vsebuje ime in priimek detektiva ter številko licence oziroma izkaznice. Če preračunamo število detektivov in število prebivalcev v Sloveniji (na Statističnem uradu RS je uradno število prebivalcev 2.094.060) dobimo razmerje 1:23.011, torej en detektiv pokriva približno 23 tisoč prebivalcev (Detektivska zbornica Republike Slovenije, n. d. a).

Javno dostopen je tudi seznam detektivov, katerih licence so prenehale veljati. Seznam vsebuje 131 detektivov po imenih in priimkih, s številko izkaznice oziroma licence ter z datumom prenehanja veljavnosti licence (Detektivska zbornica Republike Slovenije, n. d. a).


4. Nadzorovanje zaposlenih - vrste upravičenih nadzorov