Gor
Univerza v Mariboru

2. Pregled področja detektivske dejavnosti v nekaterih tujih državah

Naredili smo analizo ureditve področja detektivske dejavnosti in izvajanja detektivskih storitev v državah, ki mejijo na Slovenijo in za zgled še pregled področja detektivske dejavnosti v Nemčiji in Veliki Britaniji.

2.1 Detektivska dejavnost v Avstriji

Detektiv se v Avstriji imenuje Berufsdetektiv. V državi ne obstaja poseben zakon za področje detektivske dejavnosti, ampak obstaja konsolidirani zvezni zakon, kjer je objavljena celotna pravna ureditev trgovskih predpisov – Trgovski oziroma Obrtni zakon iz leta 1994. 62. člen podrobneje opredeljuje varnostno industrijo, kamor spadajo tudi detektivi in varnostniki.

Avstrijsko detektivsko združenje (izvirno ime Österreichischer Detektiv-Verband) je del zasebnovarnostne industrije. Ustanovljeno je bilo leta 1949. Njihova naloga je seznaniti vse svoje člane s potrebnimi informacijami, ki jih posredujejo preko uradne spletne strani. Članstvo v avstrijsko detektivsko združenje je omejeno. V združenje so včlanjeni detektivi, tako domači kot tudi tuji. Vodilni združenja imajo pravico zavrniti vse kandidate, ki ne ustrezajo danim kriterijem določenim v statutu organizacije. Organizacija ima strog nadzor nad etičnimi navadami in običaji na področju stroke (Österreichischer Detektiv-Verband, 2011b).

Posebne zahteve glede vstopa se kažejo v preverjanju preteklosti, ki ga opravijo pristojni varnostni organi v sodelovanju z avstrijskim detektivskim združenjem. Avstrijsko detektivsko združenje ima opredeljeno gradivo za izpit in pripravljalni tečaj za preizkusu znanja in strokovnosti, vendar pa je potrebno opozoriti, da usposabljanje poklicnih detektivov v Avstriji še ni urejeno. Eden od glavnih ciljev avstrijskega detektivskega združenja je, da bi se uredilo področje usposabljanje detektivov (Österreichischer Detektiv-Verband, 2011a).

Podrobnejši podatki o sistemizaciji članov in višini članarine so predstavljeni v spodnji tabeli.

Tabela 1: Predstavlja različne podatke o članih avstrijskega detektivskega združenja (vir: Österreichischer Detektiv-Verband, 2011b).

Vrsta članstva Zahteve/pogoji Volilna pravica Članarina
Redni član Fizična oseba, ki ima opravljen izpit za detektiva in je kvalificirana. DA 250 € na leto in kotizacija 100 €
Izredni član Fizična oseba, omejena kvalifikacija, zaposlena v detektivskem podjetju. NE 120 € na leto in kotizacija 100 €
Mednarodni člani Tuji detektivi. NE 120 € na leto in kotizacija 100 €
Častni člani Priznanje se podeljuje za poseben prispevek k razvoju stroke. NE /
Promocijski člani Tesna povezava z detektivsko dejavnostjo. NE 120 € na leto in kotizacija 100 €

Za poklic detektivov se zahteva poslovno dovoljenje (Gewerbeordnung [GewO], 1994).

Detektivi lahko:

- pridobivajo informacije o zasebnih odnosih;
- preiskujejo kazniva dejanja (če ne vplivajo na uradne preiskave, potrebno je upoštevati navodila organov javne varnosti);
- pridobivajo dokaze za namene sodnih ali upravnih postopkov;
- preiskujejo pogrešane ali skrite osebe, avtorje, pisatelje ali pošiljatelje anonimnih pisem, avtorje in razširjevalce obrekovanj, sumov ali žalitev;
- spremljajo zvestobo zaposlenih;
- opazujejo kupce v poslovnih prostorih;
- zaščitijo ljudi;
- varujejo premičnine, če je varovanje povezano z zaščito oseb (»GewO«, 1994).

Detektivi v Avstriji niso upravičeni do posredovanja informacij o kreditnih razmerij za poslovne namene in niso upravičeni za nepooblaščeno prenašanje slik in zvoka, elektronsko shranjenih podatkov in z njim povezanih zaščitnih ukrepov (»GewO«, 1994). Uporabljajo naziv poklicni detektiv ali poklicni detektivski pomočnik. Drugih strokovnih naslovov in uradnih naslovov se v praksi ne smejo uporabljati (»GewO«, 1994).

Avstrijski detektivi ponujajo naslednje preiskovalne storitve (Greves Group, 2018, Austria Corporate Investigators, 2017 in Österreichischer Detektiv-Verband, 2011b):

- iskanje pogrešani oseb,
- anonimna pisma,
- prometne nesreče v sumljivih okoliščinah,
- nepošteno konkurenco in ukrepi proti sabotažam,
- zbirajo dokaze o nezvestobi partnerja,
- preiskava in zbiranje dokazov o morebitni nepremičninski goljufiji,
- preiskave o ponarejanju blagovne znamke in mednarodne trgovine s ponarejenimi izdelki,
- preiskave o morebitni pristranskostih, ki bi lahko nastale v času dogovora ali sodbe,
- iskanje skritih agentov, ki škodujejo ugledu podjetja,
- predmete, ki so pogrešani ali izgubljeni,
- preiskovanje in zbiranje dokazov o zavarovalniških goljufijah,
- odkrivanje naprav za nepooblaščen prenos slike in zvoka elektronsko shranjenih podatkov in izvajanje zaščitnih ukrepov,
- preverjanja vedenja mladoletnikov na počitnicah, šolskih potovanjih in
- preverjanje uživanja alkohola ali drog med bivanjem v tujini.

Povzetek

V avstrijskem zakonu o obrti je področje detektivske dejavnosti zajeto pod točko 62 Varnostna industrija, kjer so zajeti detektivi in varnostniki. Članstvo v avstrijsko detektivsko združenje (Österreichischer Detektiv-Verband) je omejeno. Posebne zahteve glede vstopa se kažejo v preverjanju preteklosti, ki ga opravijo pristojni varnostni organi v sodelovanju s avstrijskim detektivskim združenjem. Avstrijsko detektivsko združenje ima opredeljeno gradivo za izpit in pripravljalni tečaj za preizkusu znanja in strokovnosti, vendar pa je treba opozoriti, da usposabljanje poklicnih detektivov v Avstriji še ni urejeno.

2.2 Detektivska dejavnost na Madžarskem

Detektivska dejavnost je skupaj z dejavnostjo zasebnega varovanja urejena v Zakonu o zasebnem varovanju (CXXXIII/2005) (Christián in Sotlar, 2018).

Detektivi se združujejo v Madžarsko detektivsko združenje (“Magyar Detektív Szövetség”). Gre za neodvisno, demokratično, neprofitno, nevladno organizacijo, ki deluje v obliki združenja od leta 1991.

V Madžarsko detektivsko združenje se lahko včlanijo vsi, ki imajo veljavno detektivsko licenco. Organizacija pri svojem delu sodeluje z nacionalnimi in lokalnimi organi, znanstveno-raziskovalnimi institucijami ter mednarodnimi strokovnimi organizacijami. V okviru združenja deluje tudi mentorski program, kjer aktivni člani nudijo mentorstvo novim detektivom. Med drugim v združenju skrbijo tudi za izvedbo različnih konferenc in izobraževanj ter s svojim delom aktivno prispevajo k razvoju in prepoznavnosti zasebno-preiskovalne dejavnosti na madžarskem (Magyar Detektív Szövetség, 2020).

Madžarska je posodobila Nacionalno varnostno strategijo leta 2012. V dokumentu so opisane različne sektorske politike, ki se ukvarjajo z različnimi podkategorijami varnosti, kot so kriminaliteta, finančna in ekonomska varnost, informacijska varnost, ekološka varnost in podobno. Nadalje opisuje tveganja in grožnje ter odzive na ta tveganja in grožnje med drugim bolj celovit vladni pristop in sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organizacijami (European Strategic Observatory, 2015). V madžarski nacionalni varnostni strategiji je izpostavljena pomembnost nacionalnih varnostnih organizacij in z varnostjo povezanih dejavnosti. Vse nevladne organizacije v različnih varnostnih sektorjih morajo biti v skladu z Nacionalno varnostno strategijo, v kateri pa ni omenjenega delovanja zasebnih detektivov in njihovega pomena za nacionalno varnost. Zasebnovarnostna podjetja so smatrana kot nevladne organizacije, ki pa delujejo in so nadzorovana s strani vlade oziroma vladnih organov (Ministry of Foreign Affairs of Hungary, 2012).

Detektiv lahko pri svojem delu:

- zbira podatke ali zahteva informacije;
- lahko po predložitvi izkaznice, v skladu z določbami posebne zakonodaje, naredi izpisek ali kopijo podatkov, vpisanih v register nepremičnin, v register samostojnih podjetnikov in zaposlenih v družbi, če ga je naročnik izrecno odobril. Po pooblastilu naročnika lahko zahteva predložitev podatkov iz registra osebnih podatkov in naslovov državljanov ter registra cestnega prometa, če je tudi naročnik do tega upravičen v svojem osebnem postopku in pod pogojem, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni prepovedal ali ugovarjal;
- ustvarja ali uporablja video in zvočne posnetke v okviru pogodbe, ki so v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov in pravic posameznika;
- preveri vsebino zapečatene pošiljke, naslovljene na drugo osebo, samo s predhodnim soglasjem prejemnika ali pošiljatelja (Magyar Detektív Szövetség, 2020).

Video in zvočnih naprav ni dovoljeno postavljati na mestih, kjer bi lahko opazovanje kršilo človekovo dostojanstvo, zlasti v garderobah, umivalnicah, straniščih, bolnišnicah in bivalnih prostorih socialnih zavodov.

Vstopni pogoji za industrijo zasebnega varovanja na ravni podjetja so:

- vsaj eden izmed članov/partnerjev družbe mora imeti dovoljenje za varovanje, ki ga je izdala policija,
- podjetje mora biti registrirano pri poklicni zbornici,
- poklicna zbornica preveri splošne podatke o podjetju in izda potrdilo,
- obvezno zavarovanje odgovornosti, ki se nanaša na zasebne varovalne dejavnosti (CoESS, 2013).

Vstopni pogoji za izvajanje zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti na osebni ravni so:

- starost vsaj 18 let,
- izpolnitev minimalnih zdravstvenih zahtev,
- državljanstvo Evropskega gospodarskega prostora,
- bivanje v Evropskem gospodarskem prostoru,
- ustrezna usposobljenost,
- izključitev predkaznovanosti,
- zaključeno osnovnošolsko izobraževanje (8 let) (CoESS, 2013).

Nadzor nad zasebno dejavnostjo je v pristojnosti državne policije, ki spada pod Ministrstvo za notranje zadeve in se nanaša na izdajanje certifikatov zasebnega varnostnika/zasebnega detektiva in licenc zasebnih podjetij, uradno registracijo zasebnih varnostnikov in licenčnih podjetij ter nadzor nad vsemi temi dejavnostmi. Policija lahko v primeru kršitev odmeri globo, prekliče potrdilo ali dovoljenje. Praktično gledano je nadzor zaradi omejenih človeških virov večinoma omejen na administrativni in ne na strokovni nadzor (Christián in Sotlar, 2018).

Leta 2013 je bilo število prebivalcev na Madžarskem 10 014 324. Razmerje med delavci v sektorju zasebnega varovanja glede na število prebivalcev je 1:125 (CoESS, 2013). Število detektivov in izdanih licenc za opravljanje detektivske dejavnosti ni znano, saj po zakonu register števila detektivov in licenc ni javen (Magyar Detektív Szövetség, 2020).

Povzetek

Na Madžarskem je detektivska dejavnost urejena v Zakonu o zasebnem varovanju (CXXXIII/2005). Leta 1990 je začelo delovati združenje detektivov imenovano Magyar Detektív Szövetség, kamor se lahko včlanijo vsi imetniki detektivske licence. Združenje organizira izobraževanja, konference in skrbi za mentorstvo novim detektivom. Madžarska je Nacionalno varnostno strategijo nazadnje sprejela leta 2012, a v njej detektivska dejavnost ni omenjena. Pooblastila detektivov zavzemajo zbiranje informacij, pridobivanje podatkov iz registrov (register nepremičnin, register samostojnih podjetnikov in zaposlenih v družbi, register osebnih podatkov in naslovov državljanov ter register cestnega prometa), ustvarja video in zvočne posnetke ter preveri vsebino zapečatene pošiljke, naslovljene na drugo osebo. Podatke lahko pridobi le s soglasjem posameznika, na katerega se podatki nanašajo ter pri tem upošteva pravila o varstvu osebnih podatkov in pravic posameznika. Pogoji za opravljanje poklica detektiva so precej podobni tem, ki jih poznamo v Sloveniji. To so: starost vsaj 18 let, izpolnitev minimalnih zdravstvenih zahtev, državljanstvo Evropskega gospodarskega prostora, bivanje v Evropskem gospodarskem prostoru, ustrezna usposobljenost, ni predkaznovanosti in zaključeno osnovnošolsko izobraževanje (8 let). Za nadzor nad madžarskimi detektivi skrbi policija, ki lahko v primeru kršitve odmeri globo, prekliče potrdilo ali dovoljenje.

2.3 Detektivska dejavnost na Hrvaškem

Detektivska dejavnost je bila na Hrvaškem dlje časa neregulirana. Zanimanje za izvajanje detektivskega poklica se je začelo pojavljati šele med letoma 1990 in 1996, ko je preganjanje določenih oblik kaznivih dejanj »padlo« v roke državljanov oziroma različnih gospodarskih subjektov. Prvi zakon, ki je urejal področje detektivske dejavnosti v Republiki Hrvaški, je bil »Zakon o zaštiti osoba i imovine«, ki je poleg varnostne dejavnosti omenjal tudi detektivsko dejavnost (Blažek, 2002).

Od leta 2009 dalje je v veljavi »Zakon o privatnim detektivima«, ki samostojno pokriva področje detektivske dejavnosti. Zakon je bil sprejet 6. 2. 2009 in je stopil v veljavo 3. 3. 2009. Zakon ureja pravila in pogoje opravljanja detektivskega poklica, načine opravljanja detektivske dejavnosti, pravila glede dokumentiranja, evidentiranja, hranjenja in brisanja podatkov v zvezi s poslovanjem, opredeljuje obveznost imetja detektivske izkaznice, opisuje pravila glede izvajanja nadzora nad detektivsko dejavnostjo in kazenske sankcije v primeru kršitev pravil ter pogojev tega zakona (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

Poleg omejenega zakona detektivsko dejavnost dodatno urejajo trije pravilniki:

- Pravilnik o detektivski izkaznici,
- Pravilnik o opravljanju detektivskega dela,
- Pravilnik o načinu in programu za opravljanje izpita detektivske dejavnosti (Vodušek, 2011).

Glede na posamezno področno izvajanje detektivske dejavnosti, pa je potrebno smiselno uporabljati tudi druge zakone, ki urejajo različna področja, npr. Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o delovnih razmerjih itd.. Kljub samostojni, specifični zakonski ureditvi detektivske dejavnosti, pa le-ta ni omenjena v dokumentu »Strategija nacionalne sigurnosti Republike Hrvatske« iz leta 2017.

Na podlagi predpisov hrvaškega Zakona o zasebnih detektivih, lahko detektivi zbirajo informacije in obvestila o:

- pogrešanih osebah in osebah, ki se skrivajo, o osebah, ki so poslale anonimna pisma, o osebah, ki so obrekovale ali kako drugače užalile naročnika, na področju zasebnega, družinskega ali poslovnega življenja,
- o osebah, ki so stranki povzročile škodo,
- o predmetih, ki so izgubljeni ali ukradeni,
- o dokazih, potrebnih za upravičenje stranke pred pravosodnimi ter državnimi organi,
- o zvestobi delavcev,
- o uspešnosti in poslovnosti obrtnikov in pravnih oseb,
- o dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na osebni položaj državljanov ter njihovo premoženje,
- o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na podlagi osebne tožbe ter o njihovih storilcih,
- o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata,
- o kršenju delovnih obveznosti in delovne discipline (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

V primeru, da detektiv pri svojem delu odkrije podatke o tem, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je le-ta dolžan o tem obvestiti policijo oz. državno tožilstvo (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

Poleg zbiranja informacij in obvestil lahko detektivi tudi:

- načrtujejo in izvajajo varstvo poslovnih skrivnosti, informacijskega sistema ter osebnih podatkov, za svojega naročnika,
- vročajo pisma v sodnih, upravnih in drugih postopkih (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

Detektivom pa je prepovedano:

- opravljanje dejanj, prejemanje podkupnin ali odkupovanje predmetov, ki izhajajo iz kaznivih dejanj,
- zbiranje podatkov, ki so zavarovani s posebnimi zakoni,
- opravljati dejavnosti, ki so v pristojnosti policije, pravosodnih organov in varnostnih služb,
- uporabljati sredstva za prisluškovanje in snemanje (detektivu je dovoljeno zasledovanje in slikanje na javnih mestih) (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

Zakon opredeljuje tudi način zbiranja oz. dokumentiranja podatkov in informacij. Detektiv lahko pri svojem delu zapisuje lastne zapiske, zabeležke, uporablja pisna sporočila strank in fotografira (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

Pogoji za opravljanje poklica na področju detektivske dejavnosti za fizično osebo:

- ima stalno prebivališče v Republiki Hrvaški,
- ima vsaj poklicni naziv ali visoko strokovno izobrazbo,
- ima opravljeno 12–mesečno usposabljanje,
- je v dobrem zdravstvenem stanju, kar dokazuje potrdilo pooblaščene zdravstvene ustanove,
- ni (bil) pravnomočno obsojena, niti ni v kazenskem postopku, ki se preganja po uradni dolžnosti,
- izpolnjuje varnostne zahteve,
- ima opravljen strokovni izpit za zasebnega detektiva,
- pozna hrvaški jezik in pisavo latinico (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

Detektivskega poklica ne mora izvajati oseba, ki ne izpolnjuje zgoraj naštete pogoje oz. zanjo veljajo varnostni zadržki. Posameznik ne izpolnjuje varnostnih zahtev, če:

- je kakorkoli povezan s posamezniki, skupinami ali organizacijami, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji,
- uživa opojne substance,
- kakršnakoli dejstva nakazujejo na nezanesljivost osebe, za opravljanje detektivskih del, v zvezi z ogrožanjem svobode in pravic drugih, javnega interesa, pravnega reda itd. (Zakon o privatnim detektivima, 2009).

Pri opravljanju detektivskega dela, mora detektiv vedno nositi detektivsko izkaznico, s katero izkazuje svojo identiteto. Na zahtevo policista ali inšpektorja jo mora uradni osebi pokazati in se z njo identificirati. Za izdajo detektivske izkaznice je pristojna policijska uprava, ki jo izda na podlagi dovoljenja za opravljanje detektivske dejavnosti. Pristojna policijska uprava pa lahko v primeru kršitev, detektivsko izkaznico tudi zaseže (Zakon o privatnim detektivima, 2009).
Nadzor nad izvajanjem detektivske dejavnosti izvajajo inšpektorji v okviru Ministrstva za notranje zadeve, lahko tudi s pomočjo policistov.

Aktivne fizične in pravne osebe, ki delujejo na področju detektivske dejavnosti ter osebe, ki jih zanima tovrstno področje, so združene v neprofitni organizaciji »Udruga privatnih detektiva Hrvatske«. Združenje deluje v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo področje detektivske dejavnosti, v skladu z lastnim statutom in drugimi predpisi, ki so namenjeni razvoju in promociji detektivske dejavnosti v Republiki Hrvaški (Udruga privatnih detektiva Hrvatske, n. d.).

Naloge oz. cilji, ki jim sledijo v združenju so:

- braniti čast in ugled detektivskih podjetji in članov združenja,
- izboljšati detektivsko dejavnost kot samostojno in neodvisno področje,
- spremljati zakonodajo, ki se dotika opravljanja detektivske dejavnosti,
- ustvarjati predloge za spodbujanje detektivske dejavnosti,
- sodelovati z aktivnimi detektivi,
- sodelovati z drugimi organi, ki delujejo na področju preprečevanja kaznivih dejanj,
- zbirati in posredovati podatke,
- opozarjati na težave,
- voditi evidence o morebitnih kršitvah na področju detektivske dejavnosti,
- sodelovati s tujimi združenji detektivov,
- organizacija strokovnih konferenc, objaviti gradiva in publikacije, itd. (Udruga privatnih detektiva Hrvatske, n. d.).

V združenju je trenutno osem članov in sicer osem različnih hrvaških detektivskih agencij (Udruga privatnih detektiva Hrvatske, n. d.). Na spletni strani pa ni podatka o številu aktivnih detektivov. Zadnji podatek iz leta 2011 pa pravi, da je na hrvaškem okoli 100 aktivnih detektivov (Vodušek, 2011).

Povzetek

Detektivska dejavnost je bila na Hrvaškem dlje časa ne regulirana. Zanimanje za izvajanje detektivskega poklica se je začelo pojavljati šele med letoma 1990 in 1996. Trenutno je v veljavi »Zakon o privatnim detektivima«, ki samostojno pokriva področje detektivske dejavnosti od leta 2009 dalje. Zakon ureja pravila in pogoje za opravljanje detektivskega poklica, načine opravljanja detektivske dejavnosti, pravila glede dokumentiranja, evidentiranja, hranjenja in brisanja podatkov v zvezi s poslovanjem, opredeljuje izvajanje nadzora nad detektivsko dejavnostjo in kazenske sankcije v primeru kršitev pravil in pogojev tega zakona (Zakon o privatnim detektivima, 2009). Aktivne fizične in pravne osebe, ki delujejo na področju detektivske dejavnosti ter osebe, ki jih zanima tovrstno področje, se združujejo v neprofitni organizaciji »Udruga privatnih detektiva Hrvatske«. Gre za združenje, ki deluje v skladu z zakonskimi predpisi, ki urejajo področje detektivske dejavnosti, v skladu z lastnim statutom in drugimi predpisi, ki so namenjeni razvoju in promociji detektivske dejavnosti v Republiki Hrvaški (Udruga privatnih detektiva Hrvatske, n. d.).

2.4 Detektivska dejavnost v Italiji

V Italiji imajo zakon, ki ureja zasebno varovanje v državi in posledično tudi detektivsko dejavnost. Zakon se imenuje »Testo unico delle leggi di pubblica sicurezza (TULPS)« ali v prevodu enotno besedilo zakonov o javni varnosti (Veljacá, 2000).

Leta 2007 je bila na Sodišče Evropske unije vložena tožba zoper Italijo s strani Evropske komisije, ki se je nanašala na neizpolnitev obveznosti države glede na zakonsko urejenost zasebnega varovanja. Na podlagi odločitev Sodišča je bil sprejet odlok Ministrstva za notranje zadeve (št. 269), ki je bolj podrobno uredil tudi detektivsko dejavnost (Veljacá, 2000).

Uredba ureja minimalne zahteve organizacijskega načrta in minimalne zahteve glede kakovosti delovanja inštitucij. Uvedeno je bilo razlikovanje med oblikami zasebnega preiskovanja, kjer so družbe organizirane kot kapitalske ali kot osebne (Veljacá, 2000). Za vsako področje je bilo določeno tudi potrebno usposabljanje.

Uradno državno združevanje detektivov pri njih ne obstaja. Poznajo pa več organizacij, ki združujejo detektive prostovoljno, npr. Federpol, ITALDETECTIVES Association, Associazione Italiana Investigatori Privati, Confederazione Nazionale Investigatori Privati Italiani.

Italija nima Resolucije o strategiji nacionalne varnosti kot jo poznamo v Sloveniji, kjer bi v enem dokumentu strnili glavne varnostne probleme in smernice za odziv na njih. Imajo več dokumentov, ki se nanašajo na različne aspekte varnosti (Di Camillo in Marta, 2009). Detektivska dejavnost pa v teh dokumentih ni omenjena.

Osnovni vstopni pogoji za poklic detektiva so, da oseba:

- ima italijansko državljanstvo ali državljanstvo države, ki pripada Evropski uniji,
- ni bila pravnomočno obsojena na več kot tri leta zaradi naklepnega kaznivega dejanja in ni bila rehabilitirana,
- se zanjo ne izvaja opozorilni ali osebni varnostni ukrep in ni bila prepoznana storilca kaznivega dejanja iz navade, profesionalnega storilca kaznivega dejanja ali je nagnjena k delikvenci,
- ni bila obsojena za kazniva dejanja zoper državo ali zoper javni red,
- ni bila obsojena za kazniva dejanja zoper ljudi, storjena z nasiljem ali za krajo, rop, izsiljevanje.
- Določeni pa so tudi minimalni strokovni in tehnični pogoji za opravljanje poklica, ki so:
- pridobljena diploma, najmanj tri leta na naslednjih področjih: pravo, forenzična psihologija, sociologija, politične vede, preiskovalne vede, gospodarstvo ali enakovredne diplome.
- da vsaj tri leta trajajoča uspešno opravljena praksa z zasebnim preiskovalcem, pooblaščenim najmanj pet let, v stalnem delovnem razmerju in s pozitivnim rezultatom, ki ga izrecno potrdi isti preiskovalec,
- so sodelovali na teoretično-praktičnih tečajih specializacije iz zasebnih raziskav, ki jih organizirajo univerze ali centri za strokovno usposabljanje, ki jih priznavajo regije in akreditira Ministrstvo za notranje zadeve - Oddelek za javno varnost (Veljacá, 2000).

Za osebe, ki so bivši pripadniki policijskih sil je potrebno, da so delovale v preiskovalnih oddelkih policijskih sil in izvajale preiskovalne dejavnosti (ki morajo biti dokumentirane) v obdobju najmanj petih let. Oseba pa ni opravljala nalog policijskih sil v zadnjem letu ali pred več kot štirimi leti (Prefettura – Ufficio Territoriale del Governo di Roma, 2007).

Glede zbiranja podatkov italijanskih detektivov ni dovoljeno izvajati poizvedb, ki jih izvaja le javna varnost ali pa so v pristojnosti upravne ali sodne policije (Veljacá, 2000).

Upravičenja pa so, kot v Sloveniji, omejena na zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobivanje podatkov iz evidenc, osebno zaznavanje in uporaba tehničnih sredstev. Italijanski detektivi lahko sodelujejo tudi v predkazenskem postopku, kjer lahko zbirajo dokaze na podlagi katerih se državni tožilec odloči, ali bo nadaljeval s pregonom ali ne (Kotnik, 2006).
Kljub temu pa so njihova upravičenja enaka, torej lahko pridobivajo javne informacije (npr. vpis v register družb, vpisi v matičnih knjigah, vknjižbe v zemljiške knjige) (Veljacá, 2000).
Etični kodeks pa izpostavlja glavna načela, ki vključujejo zanesljivost, moralno etiko in varovanje poklicne skrivnosti (Federpol, n. d.).

Detektivsko dejavnost v Italiji nadzoruje Ministrstvo za notranje zadeve in prefekti . Prefekti nadzorujejo postopke v zvezi s pridobivanjem licenc (odobritve, odvzeme in podaljšanja). Odobrijo tudi dejavnosti, za katere so pooblaščeni detektivi in ti jih morajo vestno obveščati o vsaki spremembi, ki se zgodi v instituciji (Veljacá, 2000).

Nadzor pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve pa se izvaja v obliki policijske inšpekcije, ki preverja ustreznost izvajanja detektivske dejavnosti. Kvestor (višji policijski uradnik v pokrajini) preverja, ali detektivi vodijo registre dela in evidence strank ter preverja primernost njihovih pisarn. Inšpektorji imajo največ dela z zagotavljanjem legalnega dela detektivov. Večina detektivov pa se z inšpekcijo nikoli ne sreča (Sfriso, 2002).

V Italiji je 1 detektiv na 15.000 ljudi (Klavora, 2012). Prebivalcev v Italiji je 60,48 milijonov, torej je detektivov okoli 4.032.

Povzetek

Glede zakonske urejenosti detektivske dejavnost v Italiji ni samostojnega zakona, ki bi urejal področje. Urejeno je v sklopu zasebnega varovanja, v enotnem besedilu zakonov o javni varnosti, kjer pa področje ni natančno opredeljeno. Ravno zaradi slabe urejenosti so naknadno sprejemali dodatno zakonodajo, da bi ustrezali pogojem Evropske unije (odlok Ministrstva za notranje zadeve, št. 269). Glede na neurejenost področja ni presenetljivo, da detektivska dejavnost ni omenjena v varnostnih dokumentih države. Načela in upravičenja detektivov so precej podobna tem, ki jih poznamo pri nas. To so zbiranje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobivanje podatkov iz evidenc, osebno zaznavanje in uporaba tehničnih sredstev. Ena izmed glavnih ugotovitev je ta, da lahko detektivi delujejo v predkazenskem postopku in tako z dokazi pomagajo državnim tožilcem. Uradnega nacionalnega združenja detektivov ne poznajo, imajo pa veliko organizacij, kjer se združujejo prostovoljno. Pogoji za opravljanje poklica so precej podrobni, od nekaznovanosti do potrebne izobrazbe. Za nadzor nad dejavnostjo sta zadolžena Ministrstvo za notranje zadeve (na državni ravni) in prefekti (na ravni provinc). Področje zasebnega varovanja, natančneje detektivske dejavnosti je v Italiji precej razširjeno. Če primerjamo število detektivov v Italiji in Sloveniji (glede na število prebivalcev) lahko vidimo, da jih je v Italiji občutno več.
2 Pregled področja detektivske dejavnosti v nekaterih tujih državah

2.5 Detektivska dejavnost v Nemčiji

Nemčija nima posebnega zakona, ki bi na celovit način urejal detektivsko dejavnost. Ta je skupaj z dejavnostjo zasebnega varovanja, urejena v Obrtnem zakonu, ki je bil sprejet 22. 2. 1999 (Zakon o storitvah, trgovini in industriji Zvezni uradni list I, str. 202, določba 34. a člena– varnostna dejavnost). Zakon ne opredeljuje pravnega položaja detektiva, njegovih pooblastil in dolžnosti (Osnutek predloga zakona o detektivski dejavnosti, 2010).

Nemški detektivi se združujejo v naslednja poklicna združenja:

- Zvezno združevanje nemških detektivov (Bundesverband Deutscher Detektive – BDD), s sedežem v Bonnu,
- Zveza mednarodnih detektivov (Bund Internationaler Detektive), s sedežem v Frankfurtu,
- Nemško detektivsko združenje (Deustcher Detektiv Verband – DDV), s sedežem v Frankfurtu.

Poleg tega obstaja še 20 drugih detektivskih društev, v katerih so začetniki in detektivi za hobi (Virjent, 1999).

V Nemčiji detektivi opravljajo različne naloge, med drugim poznajo detektive s poimenovanjem city–detektiv, kar opisuje detektiva, ki deluje v nakupovalnih centrih in se kot pri nas varnostniki, ukvarja z varovanjem blaga. Imajo preventivne naloge, preprečujejo tatvine in če ujamejo storilca, ugotovijo njegovo identiteto ter zasežejo blago.

Detektivi v Nemčiji pogosto opravljajo dokazno delo pri kazenskopravnih preiskavah; ko je potreben detektiv zaradi iskanja resnice, zaradi izjav prič, manjkajočih dokazov in nezadostnih preiskav v začetku (Virjent, 1999).

Upravičenja detektivov temeljijo na dveh področjih: prvo področje so pravice, ki jih imajo vsi. Tako ima na primer vsak pravico, da tistega, ki ga zaloti pri izvrševanju kaznivega dejanja, zadrži do prihoda policije. Prav tako kot za policijo velja načelo sorazmernosti pri uporabi sile, je ta pri poklicu detektiva dovoljena le v primeru silobrana in skrajne sile.
Drugo področje je nedotakljivost stanovanja, ki ga zasebna varnostna podjetja in detektivi izvajajo na številnih pojavnih področjih. S tem imajo možnost, da pri domnevnih kršitvah hišnega reda izrečejo prepoved vstopa v objekt. To lahko dosežejo tudi s sorazmerno uporabo sile, npr. ko osebo odvedejo iz objekta. Nekatere občine pa so izvajanje upravnih predpisov v javnem prostoru (kot so npr. parki) prenesle tudi na zasebne varnostne službe in detektive (Osnutek predloga zakona o detektivski dejavnosti, 2010).

V splošnih predpisih Zakona o obrti (GewO – Gewerbeordnung) manjka podrobno normiranje. Tako zadošča za izvajanje poklica detektiv prijava na osnovi 14. člena Zakona o obrti (Virjent, 1999).
Določba 34. a člena predpisuje minimalno izobrazbo (osnovnošolsko) za opravljanje dejavnosti ter oblike in način predhodnega strokovnega usposabljanja varnostnega osebja kamor spada tudi detektiv. Prosilec za pridobitev licence mora za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja predložiti dokazila (potrdilo) industrijske in trgovinske zbornice, da zaposluje zgolj strokovno usposobljene osebe s primerno izobrazbo (Gewerbeordnung, n. d.).

Zvezno ministrstvo za gospodarstvo je pristojno, da v soglasju z Zveznim svetom določi posebne pogoje za strokovno usposabljanje varnostnega osebja in detektivov ter predpise o obsegu pooblastil detektivov in gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z detektivsko dejavnostjo (Gewerbeordnung, n. d.).

Predpisi o obsegu pooblastil varnostnikov vsebujejo naslednje točke:

- Kdor želi varovati življenje ali premoženje drugih ljudi, potrebuje dovoljenje odgovornega
organa. Dovoljenje se lahko kombinira s pogoji, kolikor je to potrebno za zaščito splošne javnosti ali stranke; pod enakimi pogoji so dovoljene nadaljnje dopolnitve, spremembe in dopolnitve pogojev.
- Po pridobitvi neomejenih informacij v skladu s prvim odstavkom 41. člena Zakona o centralnem registru o preverjanju zanesljivosti, lahko pristojni organi naročniku posredujejo rezultat preverjanja, vključno s podatki, potrebnimi za oceno zanesljivosti.
- Zaposlitev osebe, ki je zaposlena v varnostnem podjetju z varnostnimi nalogami, ali osebe, ki ji je zaupano vodenje podjetja ali podružnice, je lahko naročniku prepovedana, če dejstva upravičujejo domnevo, da ta oseba nima zanesljivosti, potrebne za svojo dejavnost. - Naročnik in njegovi zaposleni so pri opravljanju varnostnih nalog izključno odgovorni za pravice, do katerih je vsakdo upravičen v primeru samoobrambe, nujne pomoči ali samopomoči, pravice do samopomoči, ki jim jih pogodbeno dodeli ustrezna stranka (Gewerbeordnung, n. d.).

Povzetek

Detektivsko dejavnost v Nemčiji lahko naročajo vsi. Podjetje za detektivsko dejavnost lahko ustanovi vsak polnoletni državljan, če izpolnjuje pogoje, ki so predpisani v omenjenem zakonu (Obrtni zakon) (Osnutek predloga zakona o detektivski dejavnosti, 2010).

Detektivska dejavnost je trenutno pomanjkljivo urejena, saj ne opredeljuje pravnega položaja detektiva, njegovih pooblastil in dolžnosti. Detektivi nimajo dovolj predizobrazbe, predvsem pa je potrebno poskrbeti za njihovo nenehno strokovno izpopolnjevanje. Vse pogosteje je potrebna pri različnih primerih gospodarske kriminalitete in kriminalitete v podjetjih. Storitve, ki jih detektivi največkrat izvajajo se nanašajo na: tatvine, goljufije, zatajitve in prikrivanja, izdaja poslovnih tajnosti, delo na črno/posli brez računov, igranje bolezni, piratstvo patentov, znamk, izdelkov, nelojalna konkurenca, goljufije na natečajih, zlorabe podjetja, sabotaže v podjetju (Virjent, 1999).

Detektivi so pomemben člen v podjetjih, ki jih v današnjem času ne ogrožata le gospodarska kriminaliteta in z njo povzročena škoda pač pa tudi naklepna ravnanja, ki povzročajo škodo, velike izgube in lahko ogrozijo obstoj podjetja. Med njih spadajo tudi simuliranje bolezni, delo na črno z materiali podjetja, tatvine zaposlenih v podjetju, manipulacije pri naročanju in dobavi, manipulacije pri/v blagajni in manipulacije s financami ter izdajanje poslovnih skrivnosti. Ni področja, kjer ne bi storilci ali nezvesti sodelavci iskali in našli prednosti. Razkrivanje tovrstnih dejanj zahteva vključevanje kvalificiranih detektivov (Virjent, 1999).

2.6 Detektivska dejavnost v Veliki Britaniji

Zasebnovarnostna industrija je regulirana z zakonom, ki se imenuje Private Security Act (Akt o zasebni varnosti), ki je bil sprejet leta 2001. Organ, avtoriziran za spreminjanje in snovanje tega zakona se imenuje Security Industry Authority (SIA), ki obenem tudi nadzira in pregleduje delovanje podjetij in posameznikov v tem sektorju dela. V primeru neustreznosti dela izvaja administrativne sankcije in kazenske sankcije. Najvišja kazen, ki jo izreče sodišče, je lahko zaporna kazen, sankcije pa obsegajo tudi denarno globo in/ali izgubo licence za podjetja ali posameznika, čeprav ta ni obvezna (CoESS, 2013).

The Security Industry Authority je organizacija, ki je odgovorna za reguliranje zasebnovarnostne industrije. Je neodvisen organ, ki odgovarja Ministrstvu za notranje zadeve pod pogoji iz Private Security Industry Act iz 2001. Ima dve glavni nalogi, in sicer licenciranje posameznikov za izvajanje določenih storitev znotraj zasebnovarnostnega sektorja ter upravljanje s prostovoljno shemo potrjenih izvajalcev (Approved Contractor Scheme), ki ocenjuje dobavitelje v zasebnovarnostnem sektorju s pomočjo neodvisno ovrednotenih kriterijev. SIA tako nadzoruje, da so vsi zaposleni ustrezno usposobljeni in kvalificirani za delo. Shema odobrenih dobaviteljev pa vsebuje kriterije za delovno zmogljivost in kakovost, ki jih morajo izpolnjevati vsi dobavitelji (Security Industry Authority, 2018).

Od leta 2001 je regulatorni organ za detektive Security Industry Authority (SIA). Leta 2013 je vlada Velike Britanije razglasila načrte za novo regulacijo dela zasebnih detektivov, ki so bili objavljeni pod konservativno in liberalno demokratsko koalicijo oziroma vladno koalicijo Cameron-Clegg od leta 2010 do 2015. Leta 2013 je takratna premierka Theresa May razglasila, da bo Ministrstvo za notranje zadeve predstavilo nov sistem reguliranja za zasebne detektive in s tem zaščitilo javnost pred brezvestno aktivnostjo nekaterih v tej dejavnosti. Po načrtih naj bi bila licenca detektiva obvezna, opravljanje detektivskega dela brez ustrezne licence pa bi bilo smatrano kot kaznivo dejanje. Prav tako kot zasebni detektiv ne bi morali delovati posamezniki s predhodnim kršenjem varovanja podatkov. Načrti niso bili izvedeni, detektivska dejavnost še vedno ni ustrezno regulirana. Če bi bila, bi bil odgovorni organ za potrditev in zavrnitev licenc Security Industry Authority (SIA) (Private Investigators in the UK, n. d.).

Področje detektivskega dela je zapleteno v smislu reguliranja, saj obsega mnoga področja, od nadzora do področja kriminalitete. Leta 2013 je Theresa May poskusila urediti zakonodajo na tem področju, a neuspešno. Vseeno pa je potreba po regulaciji prisotna povsod, najbolj na Škotskem, kjer vlada podpira obveznost licenciranja detektivov (Private Detective London, n. d.).
Britanska zakonodaja je pod pritiskom različnih lobijev, da zakonsko regulira zasebno detektivsko dejavnost, zato bo v prihodnosti licenca obvezna. Prav tako je v nekaterih združenjih detektivska licenca pogoj za članstvo (Private Investigator, n. d.).
SIA od začetka svojega delovanja, navkljub številnimi srečanji s predstavniškimi organi in svetovanji le teh, ni naredil veliko na področju regulacije zasebnega sektorja, saj na tem področju ni prišlo do nobenega napredka (UK Parliament, 2012).

Čeprav licenca ni zakonsko obvezna, je priporočljiva. Licence izdaja Security Industry AuthorIty. Za zasebnega detektiva je na voljo samo standardna licenca za zasebno preiskovanje, vendar ker detektivske agencije ponujajo različne storitve, je možno pridobiti dodatne licence. Te licence se izdajo za nadzor nad javnimi prostori, delo varnostnika, imobilizacija vozil, varovanje s telesnim stražarjem in podobno. Licenco mora imeti vsak, ki opravlja te storitve in njen nadzornik (Private Investigator, n. d.).

Detektivska dejavnost ima pomembno vlogo v družbi, vendar je zaradi narave dela lahko velikokrat na slabem glasu. Delo detektivov lahko olajša delo policiji, zasebni naročniki pa lahko najamejo profesionalnega detektiva za podrobno preiskavo določenih zadev. V Veliki Britaniji zasebni detektiv za delo ne potrebuje licence, saj je zakonodaja ne zahteva, zato se na trgu pojavlja veliko detektivskih agencij, kjer zaposleni nimajo licence za opravljanje detektivskega dela. Za pridobitev licence je potrebno izpolniti določene kriterije. Ti so doseganje IQ Level 3 nagrade za profesionalne preiskovalce oziroma BTEC Level 3 Award, opravljen »Fit« in »Proper« osebni test, plačilo v znesku 220 britanskih funtov za izdajo licence, pravica do dela v VB in starost nad 18 let. Licenca velja tri (3) leta (Private Investigator, n. d.).

Licenca sama prinese mnogo ugodnosti, kot so izboljšan dostop do podatkov za legalne zadeve v primerih preprečevanja kriminalitete, s čimer bi obenem razbremenili policijo. Brez licence se pojavljajo posamezniki in podjetja, ki ogoljufajo naročnike za velike vsote denarja za slabo opravljeno delo, saj večinoma nimajo ustreznega usposabljanja, znanja in izkušenj za opravljanje detektivskega dela. Obenem pa licenciranje detektivov ne sme biti preveč omejeno (Private Detective London, n. d.).
Detektivi morajo svoje delo opravljati po najvišjih standardih, saj s svojim delom posegajo v nekatere osnovne človekove pravice. Njihovo delo mora odražati visoka etnična načela, kvaliteto, diskretnost in skrbnost (Private detective London, n. d.).

Sedanja ureditev, kjer detektivsko delo ni regulirano, dopušča vsakomur, da deluje kot detektiv, ne glede na njegovo usposobljenost, izkušnje ali morebitno kriminalno zgodovino, kar povzroča visoko tveganje za nezakonito in neustrezno poseganje v zasebnost posameznikov. Nova regulacija bi uvedla visoke standarde v tem sektorju in zraven zavarovala pravico do zasebnosti posameznikov. Licenco bi nemogoče dobil posameznik s prejšnjimi kršitvami v zaščiti podatkov. Organ, ki bi nadzoroval izdajo licenc, bi bil Security Industry Authority (SIA), licenco pa bi posameznik pridobil po ustreznem usposabljanju in pridobljeni vladni kvalifikaciji, ki bi vsebovala razumevanje bistvenih zakonov in standardov ter znanje za opravljanje dela z etičnimi načeli, obenem bi moral predložiti dokazilo o nekaznovanosti. Licenco bi morali imeti vsi, ki bi opravljali to delo, tako poklicno kot po pogodbi s podjetjem. Opravljanje detektivskega dela brez licence bi bilo kaznovano z globo do 5000 funtov in kaznijo zapora do šest mesecev (Government UK, 2013).

Zasebni detektivi imajo različne naloge, ki jih je Združenje britanskih preiskovalcev (ABI) razdelil na naslednjih devet sklopov.

1. Splošno preiskovanje, pri katerem detektiv sledi in vrne raznorazna sredstva, preverja ozadja bodočih zaposlenih, sodeluje s sodišči pri prisotnosti na sodišču, preverja finančne izgube podjetij, sodeluje pri različnih družinskih in zakonskih vprašanjih, izvaja preglede finančnega stanja, izvaja preiskave intelektualne lastnine, preiskuje vprašanja najemodajalcev in najemnikov, preiskuje in izdeluje poročila o življenjskem slogu, izvaja zakonske in osebne preiskave, preiskuje tudi zakonitost dokazov in krajev zločina, podaja izjave in izprašuje priče.

2. Preiskovanje goljufij, med katere spadajo zavarovalniške goljufije, poneverbe, lažna pričanja, hipotekarne prevare in prevare na delovnem mestu.

3. Vročanje in sodelovanje v pravnih postopkih, kjer vročajo uradne dokumente pri bankrotih,sodne in ločitvene dokumente, sodne dokumente pri primerih družinskega nasilja, pozive na sodišče pri družinskih zadevah in pozive prič ter pozive za plačilo.

4. Prometne nesreče, pri katerih izvajajo rekonstrukcijo kraja in poteka nesreče, fotografirajo in napišejo poročilo, preverjajo lažna poročila o nesrečah in izvajajo pregled vozil.

5. Strokovne in forenzične storitve, pod katera spadajo kemijska analiza, analiza drog, računalniške in internetne analize, DNK preiskave, pregled prstnih odtisov in pisav, preiskave telesnih tekočin,analize mobilnih telefonov, testiranje s poligrafom in drugih tehnik za odkrivanje laži in testiranje za alkohol in droge na delovnem mestu.

6. Nadzor, v sklopu katerega se izvaja prikrit in odkrit video nadzor in inštalacija video nadzora, elektronski nadzor, zavarovalniško in zakonsko preiskovanje, preiskovanje osebnih poškodb, nadzor s pomočjo brezpilotnih zrakoplovov, preiskovanje odsotnosti od dela in tatvin na delovnem mestu.

7. Sledenje in poročila o stanju, kot so sledenje sredstvom podjetja, poizvedovanje o ozadju, sledenje dolžnikom in poizvedovanje o pričah.

8. Preiskovanje pod krinko, za primere zlorabe drog in alkohola, zdravstvena in varnostna vprašanja, spoštovanje zakonov pri prestopnikih, industrijsko vohunstvo, spolno nasilje, tatvine in kraje in preverjanje zaposlenih.

9. Preiskave vozil, v sklopu katerih se preiskuje vozila, ki so zbežala iz kraje nesreče, preiskave profesionalnih vozil, preiskave izmišljenih oziroma prirejenih nesreč, preverjanje zapuščenih vozil na zasebni posesti in požig vozil, tatvine vozil ter sledenje vozil (ABI, n. d.).

Področje zasebnega preiskovanja v Veliki Britaniji ni ustrezno zakonsko regulirano, zato je bilo leta 1913 ustanovljeno Združenje britanskih preiskovalcev–The Association of British Investigators (ABI), ki je v pomoč tako naročnikom kot izkušenim detektivom, saj s svojim delovanjem zvišuje standarde in kredibilnost sektorja zasebnega varovanja. Od leta 1950 lobira vlado z namenom urediti ustrezno zakonodajo za delovanje detektivov. Trg zasebnega preiskovanja je neurejen, članstvo v ABI pa ponuja kredibilnost in visok etični standard dela (Association of British Investigators, n. d.).

Za članstvo v ABI mora bodoči član predložiti dokaz o nekaznovanosti, imeti mora ustrezno poklicno zavarovanje in finančno odgovornost. Poleg tega mora predložiti priporočila, članstvo pa se podeli po podrobnem pregledu vseh teh kriterijev ter osebnim intervjujem. Člani se kasneje lahko udeležujejo srečanj in seminarjev, da svoje znanje nadgrajujejo in izboljšujejo. ABI ponuja tudi začetne programe za zasebne detektive (ABI, n. d.).

ABI je ključni strokovni organ za detektive in zastopnik za podporo med pravnimi spori. Članstvo v ABI nudi kredibilnost, saj ta izvaja ustrezna strokovna usposabljanja in preverjanja, prizadeva pa si tudi za ustrezno licenciranje v detektivskem poklicu, saj ta nima ustrezne zakonske ureditve. Naročnikom ponuja zaščito pred slabo prakso neustreznih detektivov in agencij, saj lahko naročnik preveri člane, ki ustrezajo standardom.

The World Association of Professional Investigators (WAPI) je neprofitna organizacija, ki je nastala kot predstavniški organ detektivov. Deluje za vse poklicne detektive na vseh področjih delovanja, vključno z javnim in zasebnim sektorjem, podjetjem in posameznikom, domačim in tujim. Nastala je leta 2000, kot odgovor na začetek regulacije s strani britanske vlade s Security Industry Authority. WAPI je nastal, da okrepi delovanje detektivov v veliki Britaniji, irski in drugod po svetu, ki bi v prihodnje za delovanje potrebovali licenco za delovanje v Veliki Britaniji in Evropski uniji. Leta 2012 je bilo vključeno 420 članov in 1200 naročnikov na njihovi spletni strani (UK Parliament, 2012). World Association of Professional Investigators (WAPI- svetovno združenje poklicnih preiskovalcev) je bilo ustanovljeno leta 2000 z namenom zastopanja sektorja zasebnega preiskovanja, saj sta takrat v Veliki Britaniji obstajali samo dve tovrstni združenji, v kateri pa se niso včlanili vsi detektivi. Prav tako je istega leta vlada izdala akt o zasebnovarnostni industriji, imenovan Private Security Industry Act (PSIA). Vlada je povabila WAPI k sodelovanju, da bi to združenje podalo podatke glede učinka in težav pri snovanju zakonske regulacije detektivskega sektorja. Leta 2001 je akt postal zakon, vlada je takrat vzpostavila organ Security Industry Authority, WAPI je medtem nadaljeval svoje delo kot nekakšen svetovalni organ vladi, cilj je bil urediti poklicne standarde za detektiva. Ustvarjen je bil kriterij za pridobitev SIA licence. Prav tako je zaradi pomanjkanje volje s strani vlade in SIA nadaljeval s pogajanji za reguliranje sektorja in organiziral seminarje za razlago sprememb v zakonih in podobnih interesnih področjih (World Assiciation of Professional Investigators, 2020).

WAPI ima izvoljen nadzorni svet, katerega člani predstavljajo vsa področja, ki so oziroma bodo lahko povzročala težave zaradi sprememb zakonov, regulacij, politike in metod dela. Nanje se lahko obrne vsak posameznik oziroma podjetja, ki potrebuje pomoč na določenem področju. WAPI sodeluje z ostalimi združenji, svetuje svojim članom, sodeluje z vlado in mediji, ima vzpostavljen forum za iskanje in nudenje storitev med britanskimi in irskimi člani, deluje kot mediator med spori med člani in njihovimi naročniki ter uveljavlja stroka etična merila za delovanje pri svojim članih (WAPI, 2020).

WAPI je odprt za vse zasebne detektive in člane javnih organov pregona, ki opravljajo detektivsko delo, vendar morajo ti imeti licenco za opravljanje dela oziroma morajo zanjo zaprositi, ko bo regulacija to določala (UK Parliament, 2012).

V nacionalni varnostni strategiji ni omenjeno detektivsko delo oziroma njegov pomen za nacionalno varnost (Government UK, 2010). Iz drugih virov je očitno, da obstaja želja po regulaciji zakona o detektivih, vendar to ni omenjeno v nacionalni varnosti, ampak v dokumentih različnih vladnih organov oziroma organov, ki eksplicitno delujejo v zasebnovarnostnem sektorju.

SIA je objavila, da je bilo leta 2012 čez 10 000 delujočih detektivov v zasebnem sektorju, vendar jih je bilo manj kot 5% vključenih v detektivska združenja (UK parliament, 2012). Točno število detektivov v Veliki Britaniji ni znano. Po letu 2001, ko je bil vpeljan Private Security Industry Act so SIA in notranje ministrstvo število ocenili na 10 000, vendar je bila to le približna ocena za diskusije o licenciranju, saj o številu ne obstaja nobene zanesljive podatkovne baze. Leta 2010 je v izjavi za medije pisarna informacijskega pooblaščenca dejala, da v javnem registru prijavljenih 1626 detektivov. Ni pa znano, ali je s tem številom mišljeno posameznikov ali podjetij. Glede na javne podatke o zaposlenih v zasebnovarnostnem sektorju in podatkov iz javnih evidenc se število verjetno giblje nekje od 4000 do 5000, vendar ni zanesljivega indikatorja, ki bi to potrdil, zato točno število ostaja neznano (Quality Investigators, n. d.).

Kdo lahko najame detektiva?

Detektive lahko najamejo posamezniki ali skupine za različne preiskave. Za detektive je pogosto, da imajo predhodne izkušnje v vojski oziroma drugih organih pregona. V Veliki Britaniji je danes potreba po detektivih visoka, predvsem zaradi povečanja kompleksnih mednarodnih kaznivih dejanj, ki so težja za policijske preiskave. Ker primanjkuje denarja za policijo, se je pojavila potreba po detektivih, ki lahko s svojim delom pripomorejo k odkrivanju in posledično preprečevanju (predvsem manjših) kaznivih dejanj. V nekaterih primerih tako detektiv zbrane dokaze preda policiji, v nekaterih primerih pa ni nobene potrebe po policijski pomoči (Private Investigators in the UK, n. d.). Naročniki oziroma potencialni naročniki, tako zasebni kot člani pravnih poklicev, medijev in podjetniki, morajo biti previdni na trgu ponudbe detektivskega dela, saj zaradi neobveznih licenc obstaja veliko neustreznih ponudnikov. Zato obstajajo združenja in organizacije, kot sta WAPI in ABI, kjer lahko potencialni naročnik preveri ustrezne ponudnike detektivskih storitev (UK Parliament, 2012).
izobrazbo (Gewerbeordnung, n. d.).


3. Detektivska dejavnost v Sloveniji