Gor
Univerza v Mariboru

4. Nadzorovanje zaposlenih - vrste upravičenih nadzorov

V današnjem času se počasi briše meja med zasebnim in službenim. Zaposleni službeno opremo vse pogosteje uporabljajo tudi v zasebnem življenju, kot npr. službeni telefon, službeni prenosni računalnik, službeno vozilo itd. Zaradi digitalizacije in razvoja informacijske tehnologije je vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno, izvajanje nadzora nad delom zaposlenih pa dosti cenejše in lažje kot pred leti. Kljub temu, da ima delodajalec lastninsko pravico nad sredstvi in opremo, ki jih pri svojem delu uporabljajo zaposleni in legitimen interes, da preverja ali se delovna oprema uporablja v skladu z njegovimi navodili, to še ne pomeni, da ima pravico, da z namenom izvajanja kontrole poseže v zasebnost zaposlenih. Že na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost in ščititi ter upoštevati njegovo zasebnost (Spirit, podjetniški portal, 2019).

V Sloveniji kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ deluje Informacijski pooblaščenec, ki je med drugim odgovoren tudi za nadzor nad varstvom osebnih podatkov.

»Zakon o delovnih razmerjih [ZDR-1]«, (2013) v 48. členu pravi: »Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V 46. členu je prav tako napisano, da »delodajalec mora varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost«.

4.1 Kontrola bolniškega staleža

Zakon o delovnih razmerjih (»ZDR-1, 2013) v 110. členu pravi, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Delodajalec ima vedno pravico izvajati kontrolo delavčeve bolniške odsotnosti, in sicer pri trajanju bolniške odsotnosti do 30 dni ali nad 30 dni, čeprav je takrat delavec »na stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS)«. Iz slednjega izhaja, da takrat nastopi možnost kontrole tudi iz strani ZZZS (ZVD, n. d.).

Kontrola bolniške odsotnosti se najpogosteje opravlja na naslovu prebivališča zaposlenega. Zaposlenega se s kontrolo seznani in preveri ali ta upošteva bolniški red. Na tak način se neupravičeno podaljševanje bolniških staležev že brez vsakršnih neugodnih sankcij močno zmanjša. Previdnost in ozaveščenost med zaposlenimi postaneta višji (Detekta, n. d.).

Zakon o detektivski dejavnosti, ki je pravna podlaga za zbiranje in posredovanje informacij detektivov, določa, da med drugimi podatki detektiv pridobiva tudi informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe (Tajnšek, n. d.).

4.2 Nadzor bolniškega staleža

Pri nadzoru izvajalci nadzora ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, pri tem pa nimajo pravice vpogleda v zdravstveno dokumentacijo; v smislu pridobivanja diagnoze. Delodajalec je upravičen do režima gibanja, s katerim lahko sploh ugotavlja, ali je ravnanje delavca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Za delodajalca lahko režim gibanja pridobiva tudi detektiv. V praksi se je izkazalo, da ga je najbolje pridobivati osebno, saj se s tem zmanjša možnost dopisovanja v osebni zdravstveni karton delavca ali dogovarjanja med delavcem in zdravniškim osebjem. Na podlagi tega lahko nadzor izvaja ZVD takrat, ko gre za bolniško odsotnost nad 30 dni. Ker delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi za njega smiselno veljajo pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot so urejena v 265. do 276. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato lahko tudi on opravlja nadzor delavcev, ki koristijo bolniško odsotnost (ZVD, n. d.).

Detektivi tukaj ugotavljajo, kaj oseba na bolniški odsotnosti dejansko počne. V primeru kršitev lahko delodajalec zakonito ukrepa, saj od detektivov dobi uradno, pravnomočno poročilo in dokazno gradivo (Detekta, n. d.).

4.3 Potni stroški

Povračilo potnih stroškov je pogost način, kako si zaposleni lahko z lažnim prikazovanjem stroškov prevoza na delo zvišajo plačo. Detektivi so pooblaščeni tudi za pridobivanje dokaznega gradiva v zvezi z realnimi potnimi stroški, ki jih ima zaposleni. Ko se preveri morebitna zloraba pravice do povračila potnih stroškov, se pripravi poročilo, na podlagi katerega lahko delodajalec pravnomočno odreagira. Dokazno gradivo, ki se pridobi za delodajalca zadostuje za nadaljnje sankcije zoper delavca, ki je pravico nelegalno izkoristil (Detekta, n. d.).

Detektivske agencije opozarjajo tudi na to, da morajo delodajalci pri tem seveda upoštevati sodno prakso, saj je le-ta pomembna za morebitne nadaljnje postopke. Zakon o detektivski dejavnosti daje detektivu možnost osebne zaznave ter morebitne uporabe tehničnih sredstev za evidentiranje dokazov, ki služijo za nadaljnje postopke pred sodišči in drugimi državnimi organi (DP Agencija, d. o. o., n. d.).

4.4 Alkoholiziranost na delovnem mestu

Zakonska podlaga za ugotavljanje dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc je 51. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD–1) (2011) in morebitni interni akti delodajalcev, kot je na primer Pravilnik o prepovedi in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. Če slednje ugotavlja detektiv, je zakonska podlaga tudi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD–1). Iz tretjega odstavka 51. člena ZVZD–1 (2011) je razvidno, da zakon ne določa, na kak način se izvaja postopek in način ugotavljanja stanja, saj se le-te določa z internim aktom delodajalca.

Sodna praksa pravi, da je alkotest veljaven tudi, če delodajalec ni imel sprejetega pravilnika (Višje delovno in socialno sodišče Republike Slovenije, 2017).

Delodajalec ima pravico preveriti, ali je zaposleni pod vplivom alkohola, vendar zgolj z osebno privolitvijo zaposlenega. Če delavec alkotest odkloni, mora delodajalec dejstvo, da je bil zaposleni pod vplivom alkohola, dokazovati na druge načine, npr. s pričami (Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije, n. d.).

Alkotest se lahko odredi kadarkoli, ko delavec kaže znake vinjenosti ali pa preventivno, skladno z predvidenim načrtom podjetja za področje zdravja pri delu. Po navadi se ga odredi tudi v primerih delovnih nesreč, sporih med zaposlenimi, pritožb strank/sodelavcev zaradi neprimernega/neobičajnega vedenja zaposlenih, ter v primerih drugih neobičajnih dogodkov, pri katerih je upravičeno domnevati, da gre za alkoholiziranost (Detektiv-portal, n. d).
Zakon o detektivski dejavnosti detektive pooblašča, da lahko izvajajo preizkuse alkoholiziranosti zaposlenih na delovnem mestu (Detekta, n. d.).

Detektiv na delovnem mestu lahko izvede alkotest:

- kadar obstaja sum, da je oseba pod vplivom alkohola oz. prepovedanih substanc (npr. vedenjski indikatorji, znaki vinjenosti oziroma zasvojenosti ipd.),
- ob preventivnih ali obdobnih zdravniških pregledih,
- po vsaki prometni nesreči s službenim vozilom, kadar tega ne izvede že policija,
- v primeru hujše delovne nezgode z materialno škodo ali telesnimi poškodbami in
- zaradi izvajanja preventivnih kontrol kot naključno (nenapovedano) testiranje, ki ga delodajalec lahko opravlja periodično,
- zaradi pritožb zaradi neprimernega ali neobičajnega ravnanja ali vedenja delavca,
- v drugih primerih, kadar je to glede na okoliščine primera potrebno (»Zakon o varnosti in zdravju pri delu [ZVZD-1]«, 2011).

4.5 Prepovedane substance

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje delavcev. Pojav, ko je delavec v službi pod vplivom prepovedanih drog ali je pri zaposlenemu opažena odvisnost od opojnih substanc oz. odvisnost od droge sili delodajalca v sprejem ustreznih ukrepov. Zasvojenost delavca z drogami je glavni problem problematike droge na delovnem mestu, kar spada v okvir varnosti in zdravja pri delu. Delavec mora biti s postopki testa na droge, ki preverja nedovoljeno uživanje drog vnaprej seznanjen. Omamljenost delavca z opojnimi substancami v službi je hujša kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je delavec disciplinsko odgovoren. Če je zaradi stanja pod vplivom drog in zato slabo opravljenega dela nastala škoda za delodajalca, delavec tudi odškodninsko odgovarja (Detektiv-portal, n. d).

»ZVZD-1«, (2011) v 51. členu pravi: »Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc«.

Na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti in pooblastila stranke imajo detektivi polna pooblastila za izvajanje testiranj, ki prisotnost drog v telesu med delovnim časom lahko potrdijo. Način ugotavljanja dela pod vplivom drog ne ureja noben pravni akt. Natančen postopek od suma, testiranja do morebitnih sankcij, mora delodajalec natančno opredeliti v internem aktu podjetja (Detekta, n. d.).

4.6 Tatvine na delovnem mestu

Notranje kraje v podjetjih so bolj pogoste kot se delodajalci sploh zavedajo. Zlasti, kadar delo poteka iz oddaljenih lokacij, recimo od doma. Takrat je nadzor onemogočen, varnost informacij in imetja podjetja pred zaposlenimi pa je na splošno zelo slabo nadzorovana. Priložnosti, za notranje kraje v podjetju, je veliko. Tudi za to področje so detektivi izurjeni. Z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in postopkov ter s pooblastili, ki jih ima detektiv z veljano licenco, bo pridobil pravnomočne dokaze oškodovanja podjetja. Detektiv pregleda varnostna tveganja in predlaga izboljšave varnostnih sistemov. Svetujejo tudi o nadaljnjih postopkih ob potrditvi notranje kraje in delodajalce ustrezno usmeri (Detekta, n. d.).

Notranje kraje naj bi bile vzrok kar tretjine stečajev. Te postajajo tudi vse bolj prefinjene, saj so storilci vse bolj iznajdljivi. Zaposleni namreč dobro poznajo luknje v varnostnem sistemu (Ozebek, 2016).

Tuje raziskave kažejo, da kar 75 % zaposlenih vsaj enkrat v življenju v službi nekaj odtuji. Podjetja pa to v povprečju opazijo šele po letu in pol. Z velikimi stroški, ki jim jih povzročajo zaposleni s tatvinami, se vsako leto spopadajo predvsem v proizvodnih podjetjih, trgovinah in gostinskih lokalih. Iz podjetja izgine marsikaj, od drobnega inventarja, pisarniškega materiala, kovin in hrane. Nedolžno ni niti tiskanje. Zgolj z uporabo službenega tiskalnika za zasebne potrebe lahko zaposleni podjetje oškodujejo za nekaj sto evrov na leto. Nadzorni sistemi in pravilniki za odkrivanje in preprečevanje notranjih tatvin so pri večini podjetij še vedno pomanjkljivi (Ozebek, 2016).

4.7 Konkurenčna prepoved

Delodajalec zagotovo ne plačuje delavca za to, da v prostem času deluje kot konkurenca delodajalcu in s tem posredno povzroča finančno škodo. Če delodajalci sumijo, da zaposleni kršijo zakonsko prepoved konkurenčne dejavnosti, detektivi opravijo poizvedbe in pridobijo dokazno gradivo o kršitvah (Detektiv-dva, n. d.).

Zaposleni tako po 39. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ne sme med trajanjem delovnega razmerja brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla (»ZDR-1«, 2013).

4.8 Konkurenčna klavzula

Če delodajalci sumijo, da zaposleni kršijo pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti, detektivi prav tako opravijo poizvedbe in pridobijo dokazno gradivo o kršitvah (Detektiv-dva, n. d.).

Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom po 40. členu Zakona o delovnih razmerjih, pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz šeste alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (»ZDR-1«, 2013).


5. Detektivska zbornica Republike Slovenije